Vtisi s pohoda na Srednji vrh in v Hudičev boršt

Srednji vrh in Hudičev boršt, pohod v zimskih razmerah
Za april smo izbrali prvo daljšo turo z višinsko razliko preko 1200 metrov. Ni bilo potrebno daleč.
Zbor je bil na parkirišču nad vasjo Mače, bolj poznano za izhodišče na Kališče in naprej na Storžič. Naša smer pa so bili vrhovi nad Zaplato. Vremenska napoved je bila čudovita - sonce in malo vetra. No, to je bila le napoved. Verjetno oni tam nekje spodaj prebira tudi spletno stran PD Križe, kjer je prebral, da obiščemo tudi kočo v njegovem borštu. Seveda nam je popestril dan.
Pot smo začeli v smeri Kališča, vendar smo se kmalu obrnili proti Srednjem vrhu. Smer je bila izbrana namenoma, da smo čim dlje hodili v senci. Hitro nam je postalo vroče, vendar samo do grebena Kozjeka. Od tam naprej se nam je pridružil veter. Kar hitro se je bilo potrebno toplo obleči. Ko smo zavili v graben proti vikendu Fabole, smo pozabili na pomlad, saj smo se znašli v zimi oziroma snegu. Poleg klanca, vetra in snega so nas pričele objemati še meglice in prav kmalu smo bili kar v oblaku. Pri vikendu smo se odločili, da gremo samo na Srednji vrh (1855 m), nato se spustimo v Hudičev boršt. Po malici smo se počasi odpravili proti vrhu, vsi z rokavicami in kapami. Nič pomladanskega.
Na vrhu smo se hitro vpisali v knjigo. Del oblaka se je raztrgal, tako da smo videli v dolino in del hribovja proti Kriški gori. Vse doli je bilo v soncu, samo mi v oblaku in mrazu. Ob spustu do koče PD Preddvor v Hudičevem borštu smo se naučili še nekaj o orientaciji in pravilih odločanja ter gibanja po brezpotjih in strmih suhih senožetih. Kar malo utrujeni smo po šestih urah srečno prispeli do koče, kjer smo se  okrepčali in malo spočili. Megle so izginile, razgledi so bili čudoviti. Samo veter ni hotel prenehati s svojim koncertom. Sledil je še krajši počitek in sestop v toplo, sončno pomladansko dolino.
Razšli smo se v lepem vzdušju, nekateri že z mislijo, kako bo v maju na Golici med narcisami.

Marko Vidali