Vtisi s pohoda na Planinsko goro in Lipovec
Z Duškom in s Hermino na Planinsko goro in Lipovec
Marčevski pohodi so v našem koledarju že leta rezervirani za posebne dogodivščine. To je čas, ko se prepustimo vodstvu prijateljev iz PD Križna gora, ki nas popeljejo po nam manj znanih, a čudovitih poteh v bližini njihovega domovanja.
Letošnji pohod je zaznamoval izjemen vremenski preobrat. Potem ko je četrtkovo sneženje pobelilo pokrajino, nas je sobota nagradila z bleščečim soncem – pravo nasprotje turobnemu tednu.
Na izhodišču sta nas pričakala najina gostitelja Duško in Hermina, ki sta z izkušeno roko poskrbela za primeren tempo in skrbno izbrano traso nad Planino.
Čeprav je območje bolj znano po Planinskem polju in sloviti Planinski jami, smo se mi tokrat podali v višave nad njimi.
Naša prva postojanka je bila slikovita cerkev svete Marije tik pod vrhom gore. Od tam so se nam odprli čudoviti razgledi proti Javornikom in Vremščici, ki so v svežem zraku delovali na dosegu roke. Da bi razgled še bolje izkoristili, smo pot nadaljevali do bližnje lovske koče, kjer nas domačini niso pustili žejnih. Ob malici iz nahrbtnika nas je Duško pogostil z žlahtno kapljico, ki je vsem vlila nove moči za osrednji vzpon dneva.
Sledil je vzpon na najvišjo točko našega pohoda, 1005 metrov visok Lipovec. Na vrhu nas je pričakal oster veter, a tudi Duškova skrbna pripravljenost. Na vrhu se je pod deščico skrivala steklenička "ognjene vode", ki je služila kot nujna preventiva proti mrazu in vetru – prav vsem je narisala nasmeh na obraz in nas ogrela pred spustom.
Po petih urah aktivne hoje in malo daljšem spustu smo prispeli do vasi Strmca, kjer nas je že čakal prevoz. Dan smo zaključili tam, kjer se za takšen pohod spodobi – v gostišču Prepih. Ob zasluženem počitku smo se polni vtisov poslovili.
Hvala prijateljem iz PD Križna gora in Dušku za gostoljubje ter za to, da so nam ponovno odprli vrata v svoj čudoviti gorski svet.
Do naslednjega marca, ko se spet srečamo na kakšni novi, še neodkriti stezici.
Marko Vidali
