Vršic v zimskih razmerah
Zaklad je pot, po kateri hodiš, in ne kraj, kamor si namenjen.
Paulo Coelho
Zimski Vršič
V letu 2020 organiziramo poleg glavnega – skupnega potepa ali pohoda tudi tehnično in kondicijsko zahtevnejše ture.
Prvi izziv je za nami. V soboto smo se odpravili proti Vršiču. Cesta je bila kopna, planinska pot lepo prehodna, ponekod poledenela. Pod Rusko kapelico smo se s ceste spustili v grapo Pišnice in se v bližini Hanzove poti na Prisank sprehodili proti zatrepu grape. Narava se je spremenila v pravo zimo. V ledenih slapovih na pobočju Prisojnika smo lahko opazovali množico lednih plezalcev in tudi turnih smučarjev ni manjkalo. Sami smo se spopadli z brezpotjem, kjer smo iskali prehode med ledom in skalami in proti koncu nas je zasnežena lovska pot, ki smo jo prehodili z uporabo derez, pripeljala iz globeli skoraj do Tonkine koče. Sledil je še vzpon po stari vršiški cesti do vrha Vršiča (1737 m), katerega vrh je bil kopen, za dostop pa smo morali zopet obuti dereze. Kljub slabi vremenski napovedi smo imeli lepo vreme, pobožalo nas je tudi sonce, le na vrhu je pihalo. Pod Mojstrovko smo opazovali delo gorskih reševalcev in šele ko smo sestopili do prelaza, smo zvedeli, da je bila vaja. V Erjavčevi koči smo si privoščili krajši počitek in nato sestopili do Ruske kapelice, kjer so nas čakali jekleni konjički.
Še povzetek: udeleženke so pokazale, da je nivo kondicije za zimske ture na zadovoljivem nivoju. Vsi udeleženci smo imeli zahtevano opremo. Uporaba derez in hoja nista predstavljali težav – dober trening za naslednje podvige. Ker je bil sneg gnil, nismo mogli narediti vaj za uporabo in zaustavljanje s cepinom, kar pa bomo naredili na prihodnji zahtevnejši turi.
Marko Vidali
