Pri naših prijateljih v Kočevju

V soboto, 1. 7. 2017, smo se odpravili k prijateljem v Kočevje.
Organizirali so tradicionalni pohod na »Petruvo«, iz Kočevja v Osilnico, ki leži popolnoma ob meji s Hrvaško. Pohoda se je udeležilo 27 Križanov in slike kažejo, kako zadovoljni smo bili. Kot sem že večkrat omenil, se Gostoljubje v teh krajih piše z veliko začetnico, kar daje temu pohodu še večji čar. Pohod začnemo na avtobusni postaji, od koder se odpravimo proti koči pri Jelenovem studencu, kar je pravzaprav edini večji vzpon, ki pa traja dobro uro. Pri koči se okrepčamo, čaka nas tudi nekaj planincev, ki želijo od tam nadaljevati svojo pot. Od koče smo odšli po mogočnih kočevskih gozdovih do bivšega lovskega doma na Kočah, ki pa je sedaj v privatni lasti in ga velikopotezno obnavljajo. Tam naj bi nas čakala pijača, vendar je lastnik očitno pozabil na obljubo in odšel na morje. Zato po krajšem počitku odidemo v Kočevsko reko na potrebno pijačo. Od Kočevske reke pa naprej na Ravne, kamor pridemo po uri in pol, kjer nas postrežejo z okusnim odojkom in jagenjčkom. Kot bi rekli v reklamah: »Pa to še ni vse.« Nadaljujemo pot do razgledne točke Šajbnik, kjer nas v bližnjem vikendu pogosti domačin in to popolnoma zastonj. Z razgledne točke se vidi precej hrvaških hribov, od Snežnjaka do Risnjaka … Krasen razgled. Na koncu še spust v Bezgovico k vodniku Tonetu in življenjski sopotnici Majdi na šilce domačega, ogromno spečenega peciva in tudi kakšno pivo se dobi. Do Osilnice smo prišli po približno eni uri, skupaj po 12 urah, na veselico z ansamblom, tam pa nas je Občina Osilnica pogostila z brezplačnimi čevapčiči. Tudi pete so nas zasrbele in zavrteli smo se v poskočnih ritmih. Kaj naj rečem? Beseda hvala je veliko premalo za vse to. Upam in računam, da ta izlet naslednje leto ponovimo.
Franci Hrovat