Prehodili smo 3. del Ratitovške obhodnice
Ratitovška obhodnica, 3. del
V soboto, 17. 5. 2025, smo s Planinskim društvom Križe organizirali pohod na Dravh (1547 m), Lajnar (1549 m), Slatnik (1598 m) in Možic (1602 m).
S kombiji smo se pripeljali do konca vasi Zgornja Sorica in na križišču za smer Soriška planina, Petrovo Brdo izstopili. Od tu smo se peš podali po na začetku strmem kolovozu nad kamnolomom, ki se je kmalu položil in nas čez razgledno pobočje (pogled na Sorico) pripeljal do mesta, kjer smo stopili na markirano pot. Vzpon smo nadaljevali po dobro markirani pešpoti, ki se višje povsem približa cesti na Soriško planino.
Nadaljevali smo naravnost v smeri Lajnarja (desno po cesti Soriška planina) po poti, ki je postajala vedno bolj gozdnata, obšli smo par podrtih dreves. Še naprej po markirani poti smo se vzpenjali po pobočjih Dravha, ki nas je višje pripeljala ob rob gozda, kjer smo opazili propadajočo pastirsko kočo.
Naprej je steza prešla iz gozda na travnato pobočje, po katerem smo se vzpenjali. Med travnato potjo nas pozdravijo prve prave alpske rožice: lapuhi, avriklji, svišči. Pot nas je pripeljala na glavni greben, na sedlo med Dravhom in Lajnarjem. V 10 minutah smo osvojili naš prvi vrh Dravh. Nato smo nadaljevali s krajšim spustom, prečili pašno ograjo in nadaljevali vzpon po smučarski progi. Ko smo bili že skoraj na vrhu, smo zapustili omenjeno progo in se po prijetni stezici v nekaj korakih povzpeli na vrh Lajnarja (1549 m).
Naj omenim tudi, da je po vrhovih Soriške planine potekala rapalska meja. Le dober teden po koncu vélike vojne in podpisu premirja med Avstro-Ogrsko in Italijo (4. 11. 1918) so se v zgornji baški dolini in v sosednji soriški občini naselili prvi italijanski vojaki. Brez kakršnega koli odpora so zasedli večinsko slovensko ozemlje, s katerega se niso umaknili vse do kapitulacije Italije 1943 leta. Meja med Kraljevino Italijo in novonastalo Kraljevino SHS pa je bila dokončno določena šele dobri dve leti kasneje (12. 11. 1920), ko je bila po dolgotrajnih pogajanjih v italijanskem mestecu Rapallo podpisana težko pričakovana mirovna pogodba. Kraji na primorski strani oziroma v dolini reke Bače so tako pripadli Italiji, medtem ko je bila Sorica z okoliškimi kraji priključena Kraljevini SHS.
Tematska pot ob rapalski meji poteka po vrhovih, ki obdajajo Soriško planino (Lajnar, Slatnik, Možic, Baško sedlo).
Po osvojenem vrhu Lajnarja smo se po mulatjeri povzpeli na vrh Slatnika (1589 m) ter še na Možica (1602 m). Vrh Šavnika smo izpustili zaradi slabega vremena in smo se raje vrnili po markirani poti do Litostrojske koče na Soriški planini. Med potjo smo lahko občudovali vrhove Julijskih Alp, Bohinjsko jezero, Škofjeloško hribovje, Baško grapo in Sorico.
Ajda Vesič
