Planina z več imeni
Planina ali Sveta planina ali Partizanski vrh
Verjetno je imel naš januarski cilj še kakšno drugo ime, mi se z njim ne obremenjujemo. Za prvi pohod v letu je bila izbira prava. Hoje za okoli tri urice, vzpon malo bolj pokončen, spust pa blag, dolg skoraj enako kot vzpon.
Naš pohod se je začel v Planinski vasi nad Trbovljami. Pot nas je vodila med samotnimi kmetijami in vikendi, malo po kolovozih in del tudi po planinski poti. Temperature so bile kljub soncu nizke, vendar je strmina naredila svoje in viški oblek so se pospravili v nahrbtnik. Po dobri uri in pol smo že stali na vrhu Planine in bili nagrajeni s čudovitim razgledom po Zasavju. Ugotovili smo, da smo z osvojenim vrhom povezali naše potepe v preteklosti, ko smo spoznali Čemšeniško planino na eni strani in Mrzlico na drugi strani. Lepo je videti vrhove, kjer smo že vse bili. Malo pod vrhom je planinski dom, ki je bil v preteklosti tudi rudarski dom. Privoščili smo si počitek in malico, saj smo bili šele na polovici poti.
Po odmoru smo se napotili po lažji poti do Podmeje, sedla med Trbovljami in Preboldom, kjer nas je čakal avtobus in nas preko Trojan s krofi varno pripeljal na naše zborno mesto.
Pohod je bil prijeten, lep, manjkala je samo pika na i ─ sneg, da bi lahko rekli: »To je bil pa pravi zimski pohod.«
Morda bo sneženo že na pohodu po Polhograjskih dolomitih ali na Štefanovem pohodu 8. februarja ali pa malo kasneje.
Pomembno je samo, da uživamo.
Marko Vidali
