Kopitnik ali naproti modremu nebu
Vreme nas v februarju stalno preseneča. Še pust in kurenti so, ker ni bilo snega, sneg prinesli!
Vreme pred izletom ni bilo spodbudno. Prebudili smo se v zasneženo sobotno jutro. Za vodstvo dodatne skrbi, saj je varnost na prvem mestu.
Res pa je, da naše druženje ne odpade. Zbralo se nas je dve desetini. Volja, ni problema, je bila, vendar smo z nezaupanjem pogledovali proti nebu in se tolažili, da bo bolje. Po obvezni kavi na Trojanah smo se odpeljali do Rimskih Toplic. Med vožnjo je padla odločitev, da spremenimo smer vzpona, saj ni bilo podatka, kakšne so razmere na poti, ki vodi na vrh Kopitnika.
Ob prihodu v Rimske Toplice se je nebo razjasnilo in pokazala se je sinja modrina. Kako prav smo naredili, ko smo zjutraj vstali in odšli na pohod. Izbrana strma pot nas je vodila čez Reberjak. Največji problem na poti ja bil taleči se sneg, ki je v obliki kep in spremljavi vodnih kapelj padal na nas. Kapuce in kape so malo ublažile direktne zadetke za vrat, pa tudi dežnik je bil kljub soncu v veliko pomoč. Močilo nas je do prihoda na cesto, ki nas je pripeljala nad kočo, ki leži malo pod vrhom grebena Kopitnika. Snega je bilo že več kot 20 centimetrov. Tu smo se ločili, večina nas je odšla proti četrt ure oddaljenem vrhu, nekaj pa smo jih poslali v kočo, kjer so pripravili teren za malico skupini ob vrnitvi.
Od koče do vrha je cca 60 m višinske razlike. Po grebenu smo hitro prišli do table, ki označuje smer za vrh. Tam smo pustili palice in se previdno povzpeli na vrh, ki zgleda kot izrastek grebena, kot kriv zob s tremi prepadnimi stenami in zavarovan z jeklenimi pletenicami ter klini. Kot v stenah dvatisočakov. Na vrhu je bilo premalo prostora za vse. Po vpisu v knjigo in žigosanju smo se previdno vrnili na greben ter odšli na zasluženo malico in počitek v kočo.
Dežurni planinci PD Rimske Toplice so nas v koči lepo sprejeli in postregli. Sonce je bilo zelo močno, tako da se bile klopi ob koči polno zasedene. Kot vedno je vsega lepega enkrat konec. Čakal nas je še spust mimo cerkve Lurd na drugo stran Rimskih Toplic in pot skozi vas do našega prevoza. Sledil je še postanek za nabavo krofov, pogasitev žeje in vrnitev na zborno mesto.
Izlet je bil uspešen, prava zimska idila. Bili smo na novem vrhu in spoznali nove kraje. Nekateri pa so se tudi podučili, kaj pomeni prava izbira obutve glede na letni čas in temu primerne razmere. Še vedno pa sta na prvem mestu druženje in dobra volja, kar spoznavajo tudi popotniki, ki se vedno pogosteje udeležujejo naših doživetij.
