Severni Velebit v najlepši sliki
PD Križe: Severni Velebit od 27. 9. 2019 do 29. 9. 2019
Tridnevno potepanje po Nacionalnem parku Severni Velebit z eno besedo lahko opišemo kot vikend presežkov. Lepo vreme, čudovita narava in predvsem dobra družba so poskrbeli za nove spomine, ki smo jih ustvarili na poti.
V petek se nas je trideset pohodnikv dobilo v obmorskem naselju Sv. Juraj, ob vznožju Velebita. Od tu smo imeli organiziran prevoz do Babić Sića, vstopne točke v Nacionalni park Severni Velebit. Po opravljenih formalnostih in sladkanju z domačo pehtranovo potico, smo si nadeli kar precej težke nahrbtnike in pričeli naš pohod. Pot do planinskega doma na Zavižanu (1594 m) vodi skozi bukove gozdove, ki jih občasno prekinejo jase, s katerih so se nam odpirali pogledi na gorske grebene, čudovito pokrajino in morje. Po kratkem postanku in nastanitvi na skupnih ležiščih, smo si ogledali botanični vrt. Botanični vrt, v katerem najdemo več kot 500 različnih vrst rastlin z območja Velebita, na nadmorski višini 1480 metrov, je posebno doživetje. Zaradi letnega časa rastline niso bile v polnem razcvetu, dalo pa se je zaslutiti, kakšno razkošje barv, oblik in vonja lahko tu najdemo v pomladnih mesecih.
V soboto smo se zbudili v megleno jutro. Po zajtrku smo se po Premožićevi stezi odpravili proti koči na Alanu. Premožićeva steza, v skupni dolžini 57 km, je bila zgrajena v tridesetih letih prejšnjega stoletja z namenom približati pohodništvo in lepote Velebita širši množici. Poteka po celotni dolžini Velebita, 16 km jo vodi skozi nacionalni park. Pot je dobro označena in lepo vzdrževana. Na nekaterih mestih poteka skozi gozd, ki ga prekinejo travniki in pašniki, spet drugje je speljana po golih skalnatih pobočjih. Raznolikost rastlinstva in živalstva v prostoru ter krajina, od kraškega sveta s podzemnimi jamami do vidnih ostankov človeških sledi iz preteklosti, nas ne pusti ravnodušnih. S poti smo dvakrat skrenili, na vrhova Gromovača in Crkvena, od koder bi se nam v lepem vremenu odprl pogled na Jadransko morje in otoke Krk, Goli otok, Prvič, Rab, Pag ... Pri Rossijevem zavetišču, ob poti, smo imeli daljši počitek z malico, manjkala pa ni niti kava. V popoldanskih urah smo prispeli do planinske koče na Alanu (1345 m). Pred večerjo smo se povzpeli še na razgleden vrh Buljma (1451 m).
Nedelja, zajtrk, skupinsko fotografiranje in že smo bili pripravljeni na nove izzive ter lep in sončen dan. Mimo "tapravega" medveda smo se po strmem pobočju pričeli spuščati proti morju. Raznolika pot nas je vodila skozi Turska vrata, prečkali smo jadransko magistralo, za konec se še spustili po melišču in prispeli v zaliv Zavratnica. Lepo urejeno sprehajališče ob obali, vklesano v skalo, nas je pripeljalo do Jablanca in do najnižje ležečega planinskega doma (26 m), od koder smo imeli prevoz na izhodišče.
Po opravljeni analizi, sklepu, da smo preživeli nepozaben vikend, smo si privoščili še skok v morje, sledilo je kosilo in slovo. Domov smo se vrnili z novimi prijateljstvi, bolečimi smejalnimi mišicami in odločitvijo, da tak vikend zagotovo ponovimo.
Ana Gradišar
