Beli potok v sliki
Beli potok sodi med najlepše nedotaknjene predele v Julijskih Alpah.
Tokrat je bil naš cilj spoznati ta lepi del neokrnjene narave.
Potok lahko razdelimo na dva dela. Spodnji je težko prehoden in zahteva tudi znanje in tehniko plezanja, zgornji del pa je primeren tudi za navadne smrtnike.
Naša pot se je začela pred Gozdom Martuljkom, kjer smo prečkali stari železniški most in se usmerili proti strugi našega polotoka, ki se v bližini izliva v Savo. Prečkali smo potok in se po lovski poti povzpeli do zgornjega dela, ki ga imenujejo Skočniki. Tu voda dobesedno poskakuje iz slapa v tolmun, nato nastanejo brzice in spet slap, in tako naprej globoko v dolino, vsaj nekaj sto metrov. Malo višje smo vstopili v krnico pod Kukovo špico, kjer smo si ogledali prvega izmed dveh izvirov Belega potoka. Izpod skal in prodnikov si je voda naredila svojo pot in ustvarila tolmunčke in slapiče vse do roba krnice, kjer se spremeni v prej opisane Skočnike. Malo naprej nas je za ovinkom že pozdravil drugi izvir, ki na dan pride pod lovsko kočo pod Macesjem. Po pripovedovanju nekateri samo prestopijo potok in se odpravijo do koče ali pa se obrnejo proti Rutarskemu Vršiču in zgrešijo biser Belega potoka, slap, imenovan tudi Igla.
Nas pa je nižje pod izvirom čakala nagrada v obliki pogleda na mogočen slap. Zaradi varnosti smo razgledišče zavarovali z vrvno ograjo. Če si si ga želel ogledati v celoti, to je s tolmunom, si se moral nagniti preko globeli. Marsikdo od nas se je zdrznil nad globino. Po ogledu smo si pri lovski koči privoščili malo počitka. Naš višinski cilj cca 1200 m je bil dosežen.
Da pa smo lahko še naprej uživali po brezpotjih, smo se v dolino vrnili pod vrhom Rutarskega Vršiča do planine Zaprete in naprej pod Glavo do Finžgarjeve kapele na Jesenju, se okrepčali v Brunarici pri Ingu, kjer se v kotlu vedno nekaj dobrega kuha. Sledil je še spust do Gozda Martuljka.
Zadovoljni smo po skoraj sedmih urah hoje in prehojenih 12 kilometrih ugotovili, da je bil to zopet pohod, ki se ga težko pozabi.
Pohod je potrebno doživeti, slike so samo trenutek, ki je minil, in ostal je le spomin ...
Marko Vidali
