Na vrhu Kamniškega Dedca

Vrh, ki nikogar ne pusti ravnodušnega,
gora, ki te po lovskih poteh popelje v divji svet miru, razgledov in ti na vrhu pove, da je bil vsak korak proti vrhu vreden odločitve za obisk.
Jesen je čudoviti čas za obisk hribov in gora. Tokrat smo se povzpeli na goro visoko "samo" 1583 metrov, ki pa jo planinci, ki se potepajo v njeni bližini, sploh ne opazijo, saj se s poti vidi kot skala, ki se dviguje nad drevesi. No, ta skala je začetek Zeleniških špic, ki so bolj poznane. Sam Kamniškega Dedca uvrščam med vrhove za sladokusce. Ni veliko obiskan, s parkirišča na Jermanci je hoje dobro uro in pol, kar omogoča obisk tudi v popoldanskem času. Sam na vrhu opazujem vrhove v okolici in obujam spomine, kje vse sem že bil. Za člane naše skupine je bil to prvi pristop na goro. Nekateri so tokrat prvič slišali za to goro.
Na pot smo se odpravili od planinskega Doma v Kamniški Bistrici. Hitro smo se povzpeli do tovorne žičnice za Kamniško sedlo in v razpotju "V Klinu" zapustili markirano pot. Pot smo nadaljevali v smeri Ropovega kota in se, takoj ko smo prišli do suhe struge potoka, preusmerili na lovsko pot, ki nas je popeljala do lovske koče pod Dedcem. Strma pot nas je vodila na greben, ki nas je vodil pod sam vrh. Pot proti vrhu je skoraj navpična in zahteva previdnost in nekaj veščin plezanja, kar za nas ni predstavljalo problema. Po slabih treh urah se nas je dvajset planincev zbralo na vrhu. Če bi nas bilo malo več, bi se morali povzpeti v dveh skupinah.
Nagrajeni smo bili s prekrasnim razgledom. Pred nami je bil Staničev vrh in naprej Zeleniške špice, na drugi strani mogočna Planjava, Kamniško sedlo, še malo levo, Kapitan z grebenom povezan z Brano, zadaj Grintovec in Kalški greben s Kalško goro, naprej pa vrhovi povezani s Krvavcem. Na drugi strani nas je pozdravil Lučki Dedec in proti Veliki planini še Konj in Rzenik. Še in še bi lahko naštevali imena gora in nižjih vrhov okoli nas, ki so se lesketali nad soncem in modrem nebu skoraj brez oblaka. Sijali so tudi obrazi udeležencev, saj je bil trud poplačan z najlepšimi občutki, ki jih lahko v hribih doživiš.
Zaradi varnosti smo se z vrha umaknili nazaj do lovske koče, kjer smo pomalicali in se nato po smeri prihoda spustili v dolino.
Posebna zahvala vodnici Ajdi, ki je tokrat prevzela vodenje in nas varno popeljala na čudovit pohod, lahko bi rekli skoraj pravljični svet Kamniškega Dedca.
Za to leto je bil to zadnji izlet naše skupine po naših vrhovih, sledi še zaključek v neznano.

Marko Vidali