Mladostna zagnanost starih škatel

V torek, 18. 9. 2918, smo se odpravile na pohod na Dobrač.
Dobrač je 2166 m visoka gora, ki se dviga nad Beljakom (Villach) na vzhodu in dolino reke Zilje na zahodu. Po Beljaški alpski cesti smo se z avtobusom zapeljale do planine Rosstratte na višini 1732 m, kjer je veliko parkirišče in razgledna ploščad. Tu smo se razdelile v dve skupini. Nekatere so se odločile za sprehod in ogled zanimivosti na planini, druge smo se odpravile na vrh Dobrača. Na poti smo se predajale lepim razgledom na gore in spodaj ležeče doline, kolikor nam je pač dopuščala vidljivost. Po ne preveč strmi makadamski cesti smo bile na vrhu v eni uri in pol. Na zadnji planoti pred vrhom najprej zagledamo 165 m visok TV stolp, planinski dom in nemško cerkev na levem vrhu. Dobrač ima namreč dva vrhova. Desni vrh ali cerkveni je višji, na njem je tudi vremenska hišica in tik pod vrhom še slovenska cerkev (cerkev Marijinega vnebovzetja), do nje pridemo po ozki grebenski stezici. Po ogledu cerkva smo se ustavile še v planinskem domu Ludvig-Walter Hütte. Vrnile smo se nazaj na planino ter si spotoma ogledale panoje z razstavljenimi kameninami in fosili. Z izletom smo bile zelo zadovoljne, saj smo za to imele tudi vse pogoje: lepo naravo, primerno vreme in predvsem dobro družbo.
Lina Kaštrun