Kriški planinci osvojili zahtevno Planjavo
Planjava (2394 m)
Ker določeni dogodki in virusi vplivajo na izbiro tur, smo za mesec avgust izbrali Planjavo. Tura je označena kot zelo zahtevna, zato je bilo potrebno nekaj dodatne opreme (čelada, pripomočki za varno gibanje). Pričakovano je bila udeležba manjša, saj je vrhunec sezone dopustov, napovedane visoke temperature pa so marsikoga zvabile v hlad in senco. Tudi na turi smo hlad, senco in kaj ledenega kasneje pogosto omenjali.
Štartali smo ob 6.00 s parkirišča na Jermaci, od koder smo se še v jutranjem hladu v senci povzpeli do Jermanovega sedla, kot so včasih imenovali Kamniško sedlo. Po dveh urah hoje se je prilegel kratek počitek, okrepčilo in posvet, kako naprej – »pravila igre«.
Od sedla naprej smo se pod steno Planjave opremljeni s čeladami podali proti vrhu. Na pogled neprehodna stena nam je po širokih policah, občasno z jeklenicami in klini, omogočila prehod na »ramo«, kjer smo čelade zamenjali z lahkimi pokrivali. Počasi, a vztrajno smo napredovali in po slabih petih urah dosegli vrh.
Že med potjo smo si ogledovali gore okoli nas. Z vrha pa je bil pogled veličasten. Vsi bližnji vrhovi: Brana, Ojstrica, Lučka Baba in Turska gora so bili polni planincev. Videlo se je na Okrešelj, kjer gradijo nov dom, ker je prejšnji pogorel. Tudi na Korošici so bili vidni kontejnerji in živina, ki se pase v bližini. Lepo se je videl slap Rinka ter cela Logarska dolina, Dleskovška planota, Velika planina in skupina krvavških vrhov. Seveda smo s pogledi občudovali tudi grintovško skupino.
Po poti prihoda smo se spustili nazaj na Kamniško sedlo in po močnejšem okrepčilu še zadnji podvig ̶ varen sestop v dolino, pazljivo, saj so nas vročina in dolga pot že malo načeli. Brez težav smo prispeli na zborno mesto, kjer smo si namesto analize čestitali za osvojen vrh in čudovit pohod. Več pa lahko povejo samo slike.
Marko Vidali
